Ruttejevo prvo leto na čelu zveze Nato predvsem v iskanju naklonjenosti Trumpa

Mineva natanko eno leto, odkar se je dolgoletni nizozemski premier Mark Rutte zavihtel na čelo zveze Nato, kjer je na mestu generalnega sekretarja zavezništva zamenjal Jensa Stoltenberga. Rutte se je zavedal, da mu ne bo lahko, saj je vodenje severnoatlantskega zavezništva prevzel v času divjanja dveh vojn – v Ukrajini in v Gazi – že pred izborom pa je veljal pravzaprav za samoumevno izbiro.

Evropski zavezniki so bili namreč mnenja, da je prav on najbolj primeren za vodenje Nata v primeru ponovne izvolitve Donalda Trumpa na mesto predsednika ZDA, predvsem v luči novih negotovosti odnosov med ZDA in Natom.

Ameriški predsednik Trump, ki se je že v prvem mandatu v Beli hiši spogledoval z idejo, da bi ZDA iz zveze Nato izstopile, je bil tudi na začetku drugega mandata do delovanja zveze Nato dokaj neprizanesljiv. V začetku letošnjega leta je tako napovedal, da bo postavil ameriške interese na prvo mesto in da bodo morale evropske zaveznice v prvi vrsti poskrbeti za varnostne in obrambne zmožnosti na stari celini.

Kritičen je bil predvsem do dejstva, da evropske članice zavezništva za obrambo namenjajo premalo denarja in sredstev. Njegove izjave so nakazovale, da bo Rutte moral na junijskem vrhu zavezništva v Haagu od zavezniških držav zahtevati, da za obrambo namenijo občutno več denarja.

Strokovnjaki so celo svarili, da bi lahko celo odpovedal svojo udeležbo na vrhu zavezništva, ki je potekalo v Ruttejevi domovini, če zveza Nato ne bi upoštevala njegovega predloga oziroma zahteve, da zviša cilj obrambnih izdatkov zaveznic iz dveh odstotkov BDP na kar pet odstotkov BDP.

Številne zavezniške države so bile kritične do takšnega dviga obrambnih izdatkov, ampak po mnenju strokovnjakov s področja obrambe in diplomacije je Marku Rutteju uspelo prepričati države članice, da so se na koncu strinjale z načrtom, da se obrambni izdatki dvignejo na pet odstotkov do leta 2035, ob tem pa lahko držav članice okoli 1,5 odstotka BDP namenijo tudi za izdatke t. i. dvojne rabe, ki so posredno povezani z obrambo in varnostjo.

Ameriški predsednik Trump, ki se je že v prvem mandatu v Beli hiši spogledoval z idejo, da bi ZDA iz zveze Nato izstopile, je bil tudi na začetku drugega mandata do delovanja zveze Nato dokaj neprizanesljiv. V začetku letošnjega leta je tako napovedal, da bo postavil ameriške interese na prvo mesto in da bodo morale evropske zaveznice v prvi vrsti poskrbeti za varnostne in obrambne zmožnosti na stari celini.

Kritičen je bil predvsem do dejstva, da evropske članice zavezništva za obrambo namenjajo premalo denarja in sredstev. Njegove izjave so nakazovale, da bo Rutte moral na junijskem vrhu zavezništva v Haagu od zavezniških držav zahtevati, da za obrambo namenijo občutno več denarja.

Strokovnjaki so celo svarili, da bi lahko celo odpovedal svojo udeležbo na vrhu zavezništva, ki je potekalo v Ruttejevi domovini, če zveza Nato ne bi upoštevala njegovega predloga oziroma zahteve, da zviša cilj obrambnih izdatkov zaveznic iz dveh odstotkov BDP na pet odstotkov BDP.

Številne evropske zavezniške države so bile kritične do takšnega dviga obrambnih izdatkov, ampak po mnenju strokovnjakov s področja obrambe in diplomacije, je Marku Rutteju uspelo prepričati države članice, da so se na koncu strinjale z načrtom, da se obrambni izdatki dvignejo na pet odstotkov do leta 2035, ob tem pa lahko držav članice okoli 1,5 odstotka BDP namenijo tudi za izdatke t. i. dvojne rabe, ki so posredno povezani z obrambo in varnostjo.

"Njegova sposobnost učinkovitega upravljanja notranjih napetosti in političnih razpok je dokazana," je o Ruttejevem prvem letu na čelu Nata za DW dejal Rem Korteweg, vodja ameriškega programa na haaškem inštitutu Clingendael.

"Evropski zavezniki morajo zdaj prevzeti več odgovornosti za lastno varnost, to je zdaj že jasno. Zavezali so se k večji obrambni porabi, ZDA pa so v zameno znova potrdile svojo predanost obrambi zavezništva. To je dobra novica, a obstaja vprašanje, kako dolgo bo to trajalo. Morda gre le za Ruttejev kratkoročni uspeh. Glede na pritiske, s katerimi se zveza sooča, so bili drugi, nekoliko manj pomembni, a vsekakor nujno, za zdaj potisnjeni v ozadje," je dodal Korteweg.

Po prepiru med Trumpom in ameriškim podpredsednikom J. D. Vanceom z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Beli hiši v začetku letošnjega leta se je večina evropskih zaveznic postavila na stran ukrajinskega predsednika Zelenskega, medtem ko je bil Rutte v odzivu precej bolj pragmatičen.

Dejal je, da je bil prepir "vreden obžalovanja", ob tem pa je Zelenskega pozval, da je nujno, da čim prej obnovi in popravi odnose z ameriškim predsednikom Trumpom, kar so mu v nekaterih zavezniških državah zamerili.

"Zelenskemu sem jasno povedal, da moramo resnično spoštovati, kar je predsednik Trump doslej storil za Ukrajino. ZDA, Ukrajina in Evropa moramo držati skupaj, da bi Ukrajino pripeljali do trajnega miru," je takrat dejal generalni sekretar zveze Nato.

Jim Townsend, nekdanji namestnik ameriškega obrambnega ministra za evropske politike in zvezo Nato, je za DW dejal, da je Rutte v določenem obdobju v iskanju Trumpove naklonjenosti "šel predaleč".

"Seveda ni dobro, če se preveč priklanjaš zgolj enemu samemu zavezniku. Ne smeš imeti favoritov. Toda v tem primeru, ko so ZDA tako močan zaveznik, je pomembno, da je Rutte naredil to, kar je treba – da Trump ostane vključen in dejaven v zavezništvu, namesto da mu pod noge meče polena," je ocenil Townsend.

Po njegovih besedah je tudi to eden od razlogov, zakaj se Rutte ni želel pretirano odzivati na Trumpove napovedi o tem, da si ZDA želijo priključitve Grenlandije in Kanade, saj je iskal možnosti, kako bi mu ugodil pri doseganju povečanja obrambnih izdatkov pri evropskih zavezniških državah.

Da je Rutte iskal Trumpovo naklonjenost, govori tudi dejstvo, da se je s Trumpom, še preden je ta uradno zaprisegel kot ameriški predsednik, dobil v njegovem floridskem letovišču Mar-a-Lago. Po navedbah portala DW naj bi se sicer Rutte zelo trudil, da bi njegov obisk pri Trumpu ostal tajen, a so informacije o njem dokaj hitro pricurljale v javnost.